Zakonska podlaga:

Čezmejno izvajanje storitev je začasno opravljanje dejavnosti delodajalca z napotenimi delavci oz. začasno opravljanje dejavnosti samozaposlene osebe (s.p.) v drugi državi članici EU ali tretji državi, v času napotitve pa napoteni delavec ali samozaposlena oseba ohranja  vključitev v obvezna socialna zavarovanja v državi sedeža delodajalca oz. samozaposlene osebe. Delodajalec oz. samozaposlena oseba običajno opravlja svojo dejavnost v državi sedeža.

  1. Pogoj običajnega opravljanja dejavnosti v državi sedeža podjetja, Republika Slovenija:
  • da je najmanj 2 meseca vpisano v Poslovni register RS,
  • da nima blokiranega TRR in ima poravnane vse davke in prispevke,
  • da ima najmanj enega delavca (oz. 3 pri več kot 10 zaposlenih), ki ni napoten v drugo državo EU ali tretjo državo,
  • da je vsaj 20% vseh delovnih ur napotenih delavcev v koledarskem letu opravljenih v državi sedeža podjetja.

 

  1. Napotitev v EU in tretje države

Novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev velja za vse države EU in za države članice Efte (Liechtenstein, Islandija, Norveška in Švica).  Zakon ne ureja področja napotitve v tretje države, zato je

potrebno preveriti zakonodajo države, kamor so delavci napoteni.

Vendar pa Zakon o dohodnini (ZDoh -2S) davčno obravnava izplačila dohodkov in povračila stroškov za delavce napotene v tujino, torej ne samo v države članice EU in Efte, ampak tudi v tretje države. Obračun plače in povračilo stroškov se davčno obravnava za delo v tujini (točka 4).

 Potrebni dokumenti za ustrezno davčno obravnavo v Sloveniji ob napotitvi v tretje države:

  • pogodba o zaposlitvi z delavcem za delo v tujini,
  • poslovna pogodba med delodajalcem in naročnikom v tujini,
  • potrebna je sprememba zavarovalne podlage delavca za čas napotitve na delo v tujino.

 

2.1 Kaj je napotitev na delo v tujino?

Delavec v okviru registrirane dejavnosti delodajalca začasno opravlja dela v drugi državi. Delavec ostaja vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno, pokojninsko, idr.) v državi sedeža delodajalca. Napoteni delavec je vsaka fizična oseba, zaposlena pri delodajalcu, ne glede na državljanstvo. Praviloma se delo opravlja na podlagi poslovne pogodbe med delodajalcem in naročnikom, iz druge države EU ali tretje države.

Posebna pravila za napotene delavce na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev se uporabljajo samo za delodajalce, ki običajno svojo poslovno dejavnost opravljajo na ozemlju, kjer imajo sedež (glej 1. točko).

Potrebno je ločevati med napotitvijo na delo v tujino in službeno potjo v tujino, katera ni predmet obravnave Zakona o čezmejnem izvajanju storitev.

2.2 Pogoj napotitve delavca:

  • Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem mora biti sklenjena tudi za opravljanje dela v tujini.
  • V času napotitve delavec ohranja delovno razmerje z delodajalcem.
  • Delodajalec običajno opravlja svojo poslovno dejavnost v državi sedeža podjetja.
  • Napoteni delavec mora biti vsaj 1 mesec pred napotitvijo redno zaposlen pri delodajalcu.
  • Napotitev ne sme trajati več kot 24 mesecev (mogoče samo ob posebnem dogovoru s pristojnimi organi).

  1. A1 potrdilo o vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje

Delodajalec mora za napotene delavce pridobiti potrdilo A1 – potrdilo o vključitvi v obvezna zavarovanja v državi sedeža podjetja, enotno za vse države EU. A1 potrdilo se pridobi za čas napotitve na delo v državo EU in za obdobje, kot je določeno na A1 obrazcu,  je delavec zavarovan  v drugo podlago obveznega zavarovanja, ki določa drugačen obračun plače (op.p. govorimo o plači za detaširane delavce). Potrdilo A1 se lahko pridobi samo na podlagi vloge preko portala eVem, kateri je obvezno potrebno priložiti pogodbo o zaposlitvi z napotenim delavcem in pogodbo o poslovnem sodelovanju med delodajalcem in naročnikom iz druge države EU. Potrdilo se izda samo ob pogoju, da delodajalec izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje za opravljanje dela v tujini z napotenimi delavci.

A1 potrdilo se za napotitve v tretje države ne izdaja, mora pa delodajalec za napotene delavce v tretje države urediti za čas napotitve spremembo podlage zavarovanja za delavce,  z M1/M2 obrazcem.

3.1 Pred napotitvijo delavcev v tujino je potrebno preveriti tudi zakonodajo države napotitve, saj je v večini  obvezna tudi priglasitev v državi napotitve, npr. v Republiki Avstriji pri državnem davčnem uradu (obrazec ZKO3/ZKO4). Glede na dejavnost, ki jo opravljajo napoteni delavci v drugi državi, določajo posamezne države tudi še dodatne obvezne prijave in posebno davčno obravnavo v državi (npr. BUAK v Republiki Avstriji za gradbeno dejavnost, itd.)

 

  1. Davčna obravnava dohodkov iz delovnega razmerja za čas napotitve

4.1 Obračun plače za čas napotitve v tujino

Osnova za obračun prispevkov je plača, ki bi jo delavec za čas napotitve prejel v državi sedeža delodajalca (Slovenija). V osnovo za izračun prispevkov se ne vključi del plače, ki jo delavec prejme izključno za čas napotitve v tujino,  vključijo pa se vse bonitete, stimulacije ter povračila stroškov v zvezi z delom, nad neobdavčenim zneskom.

Osnova za obračun akontacije dohodnine je plača, ki jo delavec prejme za delo opravljeno v tujini. Plača, za delo v tujini se mora obračunati v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo države napotitve in veljavno kolektivno pogodbo v tej državi. V primeru napotitve na delo v tujino za več kot 30 dni , se v davčno osnovo ne všteva znesek 20% plače za opravljanje dela v tujini (vendar največ do zneska 1.000,00 EUR).

4.2 Povračilo stroškov prevoza in prehrane v času napotitve na delo v tujino

4.2.1 Kratkotrajno, do 30 koledarskih dni (za voznike v mednarodnem prometu do 90 koledarskih dni)

Povračilo stroškov prehrane – do višine in pod pogoji določenimi v 44. členu ZDoh-2 – dnevnice!

Povračilo stroškov prevoza:

  • za prevoz v kraj napotitve in iz kraja napotitve – služben prevoz, to je 0,37EUR/km, oz. letalska karta idr.,
  • od kraja običajnega bivališča v času napotitve in mestom opravljanja dela v kraju napotitve – enako kot stroški prevoza na delo (javni prevoz oz. 0,18 EUR/km, v kolikor ni možnosti javnega prevoza)

 

4.2.2  Dolgotrajno, nad 30 koledarskih dni (za voznike v mednarodnem prometu nad 90 koledarskih dni)

Povračilo stroškov prehrane:

  • za vsak delovni dan v času napotitve 11,02 EUR na dan + 1,368 EUR za vsako uro nad 8 ur, če delavec dela 10 ur ali več,
  • na dan potovanja v kraj napotitve in na dan potovanja iz kraja napotitve – dnevnica.

 

Povračilo stroškov prevoza:

  • za prevoz v kraj napotitve in iz kraja napotitve – služben prevoz, to je 0,37EUR/km, oz. letalska karta idr.,
  • za prevoz od kraja običajnega bivališča v času napotitve in mestom opravljanja dela v kraju napotitve – enako kot stroški prevoza na delo (javni prevoz oz. 0,18 EUR/km, v kolikor ni možnosti javnega prevoza).

 

  1. Kaj pomeni neprekinjena napotitev do 30 koledarskih dni (do 90koledarskih dni za voznike v mednarodnem prometu)

Za presojo neprekinjenosti napotitve do 30 koledarskih dni ali nad 30 koledarskih dni , ni relevantna fizična prisotnost delavca v kraju napotitve. To pomeni, da vmesene službene ali zasebne poti iz kraja napotitve npr. domov, ne vplivajo na pogoj neprekinjenosti. Vendar je tukaj potrebno upoštevati tudi sam dogovor iz pogodbe o zaposlitvi za delo v tujini:

  • Ali je delavec napoten na delo v tujino za točno določen daljši čas in se v tem času samo občasno, npr. konec tedna, vrača domov? V tem primeru ima A1 obrazec izdan za daljše obdobje.
  • Ali delavec opravlja občasno delo v tujini? V tem primeru ima A1 obrazec izdan npr. v enem mesecu za več krajših obdobij.

 

 

Kdaj potem govorimo o napotitvi do 30 koledarskih dni in nad 30 koledarskih dni?

Uredba Sveta Evrope 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in  samozaposlene osebe ter njihov družinske člane, ki se gibljejo v EU, ureja način in obseg pravic delavcev, ki se gibljejo v EU. Med drugim tudi, da delavci ostanejo vključene v vsa socialna zavarovanja v državi, iz katere so napoteni, med delom v drugi državi – torej govorimo napotenih delavcih.

Eno izmed osnovnih načel uredbe je tudi pravilo seštevanja obdobij in s tem urejanja in ohranjanja pravic, in določa, da mora pristojna ustanova za pridobitev, ohranitev in izračun prejemkov pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev določene pravice, upoštevati obdobja zavarovanja ali zaposlitve ali prebivanja, ki jih je oseba dopolnila v drugi državi članici.

Skladno z navedeno Uredbo, se davčna obravnava dohodkov iz delovnega razmerja in druga osnova za prijavo v obvezna zavarovanja, ureja izključno na osnovi veljavnih A1 potrdil. Tako se tudi na osnovi A1 potrdil, izdanih  za obdobje dela v tujini, obračunava plača in drugi dohodki povezani z delom v tujini, glede na efektivne dneve dela v tujini.

Lahko pa pričakujemo, da bo bolj podrobimo določitev načina davčne obravnave dohodkov ali spremembe prinesla tudi poslovna praksa

 

  1. Čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih

Samozaposleni morajo pri izvajanju storitev v drugi državi članici EU ali tretji državi prav tako upoštevati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, pri čemer potrebujejo za pridobitev A1 obrazca sklenjeno poslovno pogodbo z naročnikom iz druge države EU za opravljanje dejavnosti, ki jo običajno opravljajo v državi sedeža svoje dejavnosti. Pred pričetkom opravljanja dejavnosti je pomembno preveriti tudi zakonodajo države, kjer se bo dejavnost izvajala, glede davčnih in drugih obveznosti na podlagi njihove zakonodaje.

Postopki napotitve, davčna obravnava izplačil in potrebni dokumenti so natančno določeni in možna je pridobitev le v primeru, da delodajalci oz. samozaposlene osebe izpolnjujejo vse pogoje. Veliko je posebnosti in podrobnosti, tudi v povezavi z dejavnostjo delodajalca oz. samozaposlene osebe, zato je potreben natančen premislek, ali res govorimo o napotitvi na delo v tujino.

 

Vabljeni, da se dobimo na skupnem sestanku, kjer vam lahko tudi podrobneje razložimo tematiko. Pokličite nas na 041 707 244 ali nas kontaktirajte preko spletnega obrazca >>

 

VIR: gradivo ZDS in Zveze RFR, lastni viri